Več držav je v začetku leta 2026 uvedlo pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki vplivajo na dohodke prebivalstva in državne proračune. V Grčiji so zaposleni v zasebnem sektorju ta mesec prejeli višja neto izplačila zaradi prestrukturiranja dohodninske lestvice, ki znižuje obdavčitev za večino dohodkovnih razredov. Reforma, ki je začela veljati retroaktivno s prvim januarjem, znižuje davčne stopnje za dva odstotka za letne prihodke med 10.000 in 40.000 evri, kar naj bi zajezilo beg možganov in podprlo gospodinjstva. Medtem se v Združenem kraljestvu samozaposleni soočajo z visokimi obveznostmi ob koncu januarja, saj sistem predvideva plačilo dela prihodnjih davkov vnaprej, kar lahko v določenih primerih povzroči obveznost v višini 150 odstotkov lanskega davka. V Papui Novi Gvineji so oblasti poročale o rekordnem zbiranju davkov v višini 17,3 milijarde kin, kar pripisujejo posodobitvi sistemov in strožjemu nadzoru. V Združenih državah Amerike pa davčni strokovnjaki opozarjajo državljane na previdnost pri oddaji napovedi zaradi novih olajšav za avtomobilska posojila, nadurno delo in napitnine, ki so bile uvedene z novo zakonodajo.

Ob začetku novega koledarskega leta so voditelji in vidni politiki v Papui Novi Gvineji ter Južni Koreji poudarili nujnost nacionalne stabilnosti, gospodarske rasti in socialne kohezije. V Papui Novi Gvineji je veteran sir Puka Temu opozoril na vse večje pritiske, s katerimi se spopadajo tamkajšnje družine zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, visoke stopnje kriminala in omejenih možnosti za zaposlitev. Temu je izpostavil, da se gospodinjstva vse bolj zanašajo na širše sorodstvene mreže, saj osnovne državne storitve pogosto ne dosežejo prebivalstva, hkrati pa je pozval vlado k nujnim investicijam v kmetijstvo in predelovalno industrijo. Sočasno je predsednik avtonomne regije Bougainville Ishmael Toroama potrdil zavezanost k osamosvojitvi od Papue Nove Gvineje in poudaril, da politični napredek zahteva močne gospodarske temelje, vključno z oživljanjem rudnika Panguna in vzpostavitvijo lastne rafinerije zlata. Na drugi strani je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung izpostavil narodno enotnost kot kritično nalogo za prihodnji razvoj države. Lee je v svojem nagovoru poudaril, da skrajna politična razhajanja in delitve v družbi zavirajo napredek, ter pozval k sodelovanju med vlado, gospodarstvom in sindikati za dosego skupne blaginje.

Predsednik Bougainvilla Ishmael Toroama je ob začetku novega leta poudaril prioritete za neodvisnost in razvoj. Hkrati pa se prebivalci Papue Nove Gvineje soočajo z naraščajočimi stroški življenja, kriminalom in omejenimi možnostmi zaposlitve, kot je opozoril Sir Puka Temu.

Premier Papue Nove Gvineje, James Marape, je napovedal, da bo leto 2026 ključno za izpolnitev obljub pred volitvami leta 2027. Od voditeljev in javnih uslužbencev pričakuje pospešeno delo pri doseganju zastavljenih ciljev. Podobno je italijanska premierka Giorgia Meloni opozorila svoje osebje, da bo leto 2026 še zahtevnejše od leta 2025.

Indija in Nova Zelandija sta sklenili sporazum o prosti trgovini, ki naj bi spodbudil trgovino, naložbe in mobilnost med državama. Indija bo omogočila breztarifen dostop za več kot polovico izvoza Nove Zelandije, kar naj bi znižalo cene številnih izdelkov. Nova Zelandija bo omogočila breztarifen dostop do 100 % indijskega izvoza. Sporazum naj bi ustvaril nova delovna mesta in pritegnil naložbe v različne sektorje, kot je kmetijstvo. Pričakuje se, da bo sporazum pozitivno vplival na indijske kmete, industrije, ki so delovno intenzivne, in študente.

Poslanec iz Papue Nove Gvineje, James Nomane, je opozoril, da državo pod vlado Jamesa Marapeja čaka 'proračunska bomba', saj naj bi se fiskalni položaj poslabšal na raven, ki je ni bilo že desetletja. Nomane trdi, da uradni proračunski dokumenti med letoma 2019 in 2025 razkrivajo 'brezskrbno zadolževanje, kronične primanjkljaje in propadajoče storitve'. Premier Marape je zavrnil te kritike in dejal, da se gospodarstvo države krepi kljub globalnim izzivom, kot so COVID-19, inflacija in motnje v dobavnih verigah.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Avstralija in Papua Nova Gvineja sta podpisali prelomni sporazum o vzajemni obrambi, imenovan "Pukpuk", ki krepi vojaško sodelovanje med državama. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi sporazuma, saj meni, da je neupravičeno usmerjen proti njej. Sporazum utrjuje zavezo obeh držav, da si bodo priskočile na pomoč v primeru oboroženega napada.

Kabinet Papue Nove Gvineje je odobril dvostranski obrambni sporazum z Avstralijo, znan kot sporazum Pukpuk, ki določa, da si morata državi priskočiti na pomoč v primeru napada. To je prvo novo zavezništvo Avstralije po sporazumu ANZUS iz leta 1951. Sporazum naj bi omejil kitajski vpliv v regiji.

Med zaprtjem vlade je predsednik Trump izkoristil priložnost za preoblikovanje zvezne delovne sile in kaznovanje nasprotnikov. Ob tem je bil zelo aktiven na družbenih omrežjih.

Avstralija in Papua Nova Gvineja bosta podpisali 'zgodovinski' obrambni sporazum, ki bo omogočil državljanom Papue Nove Gvineje služenje v avstralski obrambni vojski. Sporazum je odgovor na naraščajoči vpliv Kitajske v pacifiški regiji.